Življenje išče pot
Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.«
Življenje išče pot
Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.«
Pogovor o
Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.
Pogovor o
Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.
Sol in luč
Navdihujoče svetnice, ki so našle odlično ravnovesje med vero in družino ter babice svetnice so imele v času svojega življenja in še danes prav posebno mesto. Poosebljajo ljubezen, modrost in moč, ki izhajajo iz dolgoletnih življenjskih izkušenj, in pogosto predstavljajo vir stanovitnosti ter neke vrste svetilnike za mlajše generacije. Predstavili smo tri navdihujoče zgodbe iz spletne strani Aleteia.si.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Naš pogled
Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Svetovalnica
Lotili smo se spomladanske nege rož, urejanja grmovnic in balkonskega cvetja. Naša gostja je bila Melita Miš Strgar iz Arboretuma Volčji potok.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples.
Prijatelji Radia Ognjišče
Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.